Jongej Mingjur Rinpoče
Iz knjige:
"Radost življenja je oseben, berljiv ter čudovito topel in jasen vodič za spreminjanje našega pogleda nase in na svet. Je osupljiv dosežek, razsvetljujoča vizija znanosti budizma in priročnik za spreminjanje našega uma in telesa, ter preoblikovanje življenja na boljše.
In to potovanje se prične, kjerkoli se že nahajamo, ko storimo prvi korak. Budisti že več tisočletij uživajo brezmejne koristi meditacije. A kako to deluje? V tem prelomnem delu nas svetovno priznani budistični učitelj vabi, naj se mu pridružimo pri razkritju skrivnosti, ki se skrivajo v ozadju meditacijske prakse. V sodelovanju z nevroznanstveniki Jongej Mingjur podaja jasne uvide v moderne raziskave, ki kažejo, da sistematično urjenje v meditaciji lahko poveča delovanje v predelih možganov, povezanih s srečo in sočutjem."
Nekaj mojih misli:
Jongej Mingjur Rinpoče je eden izmed obetavnih tibetanskih budističnih učiteljev mlajše generacije, ki ne skriva navdušenja nad sodobno zahodno znanostjo, še posebej iz področja nevroznanosti. To je več kot očitno razvidno tudi v knjigi Radost življenja, kjer Rinpoče s svežim navdušenjem nekoga, ki spoznava nov svet, vpelje bralca v zanimiv dialog med sodobno zahodno znanostjo o možganih in več kot 2500-letno budistično tradicijo. Prvi del knjige je prežet z izvlečki rezultatov modernih znanstvenih raziskav iz področja kvantne fizike, psihologije in nevroznanosti. Rinpočeju te raziskave uspe lepo povezati z budistično modrostjo in znanostjo uma, vmes pa elegantno vplete svoje prigode in zgodbe iz otroštva. Prvi del knjige pokaže, da najnovejša znanstvena dognanja o vesolju in o človeškem umu pravzaprav odzvanjajo tisočletna učenja velikih budističnih mojstrov, hkrati pa poudarja nepogrešljiv element, ki v zahodni znanosti pogosto manjka: sočutje.
Prepričan sem, da je oz. bo knjiga mnogim zahodnjakom zelo všeč prav zaradi znanstvenega pristopa - konec koncev je znanost na zahodu postala novodobna religija. Zame pa je bil ta del knjige pravzaprav najtežje prebavljiv. Ne ker ne bi vedel o čem teče beseda, ampak ker mi je tolmačenje budizma na znanstveni način nedomače. Včasih me prešine misel, da nekateri avtorji želijo dokazati pristnost določenih duhovnih tradicij s pomočjo zahodne znanosti, češ: "Če se sklada z znanostjo, bo pa že držalo." Dialog med znanostjo in budizmom je vsekakor izjemno zanimiv in dobrodošel, vendar ne kot dokazovanje pristnosti neke duhovne tradicije, temveč v obliki vzajemne pomoči in priložnosti za rast in razvoj, kar je bil nedvoumno tudi Rinpočejev namen.
Drugi in tretji del knjige sta nekoliko bolj praktično usmerjena. Vsebujeta uporabne napotke o osnovnih začetniških meditacijskih tehnikah za umirjanje opičjega uma, za gojenje sočutja in za počivanje uma v sedanjosti. Prednost tehnik, ki jih Rinpoče uči v knjigi, je, da niso namenjene le budistom, temveč jih lahko izvaja kdorkoli in kadarkoli, ne da bi se zato moral odeti v budistična meniška oblačila in se odpraviti meditirati v gorsko jamo. Po več kot 2500 letih so Budova učenja še vedno relevantna, ne glede na čas in kulturo v kateri živimo. Zato je knjige Radost življenja čudovita popotnica za vsakogar, ki se loteva poti samospoznavanja in iskanja trajne sreče. S pomočjo omenjenih meditacijskih tehnik v knjigi bralec verjetno ne bo dosegel razsvetljenja - za to je potrebno vložiti še veliko več truda - vendar bo gotovo odprl duri notranji sreči in jo povabil v svoje življenje.
0 komentarjev:
Objavite komentar