Včasih imam s slovenskim jezikom pristen ljubezensko-sovražen odnos. Zdi se mi, kot da bi se naši vrli akademski slovenisti trudili jezik narediti kar najbolj okoren, starokopiten in nejasen. To je boleče očitno v prevajalstvu, še posebej strokovnih besedil. V tolikšni meri kot mi je pri srcu branje poezije velikih slovenskih pesnikov, me včasih, ko ne najdem ustreznega izraza, ker ga enostavno ni, mika, da bi začel pisati v angleščini, ki je, roko na srce, veliko bolj elegantno osnovana. Hudiča, ali pa kar v sanskrtu, ki se je popolnosti izražanja zavidljivo približal!
Kolikor poznam jezike, bi težko rekel, da je kak posebej lep ali grd. Nezmožnost najti pravilen izraz je bolj hiba avtorja kot jezika, še posebej, ker je jezik živa struktura, ki ga tvorijo ljudje in ne akademiki. Morda je najbolj fleksibilen jezik, kar ga poznam, nemščina, kjer lahko nove besede tvoriš kar s spajanjem že obstoječih med seboj. Praviš, da občuduješ pisanje slovenskih poetov, hkrati pa je naš jezik okorn in trd. Veš, ti slovenski poeti pišejo tako lepo, tekoče in zanimivo, ker so našli izraze tam, kjer jih drugi niso. Hkrati pa moraš vedeti, da če v slo. jeziku izraz ne obstaja, v tujem jeziku pa, potem se ta izraz lahko posloveni ali pa tvori nov izraz. Konec koncev smo pred leti na tak način dobili zgoščenko, verjetno nekaj desetletij pred tem računalnik, pred kakega pol tisočletja pa abecednik, s katerim se je pravzaprav vse skupaj pri nas pričelo...
OdgovoriIzbrišiNikjer nisem napisal, da je slovenščina grd ali slab jezik. Hja, poeti niso pisali (oz. ne pišejo) o strokovnih stvareh (hvala bogu :-)) in v splošni rabi slovenščini nič ne manjka. Vprašaj npr. kakšnega psihologa, kako težko je včasih prevajati kakšne izraze, če pa že so, pa niso točni. Hotel sem povedati, da ima npr. angleščina neprimerljivo večji besednjak, to pa zato ker ni tako ksenofobična kot slovenščina.
OdgovoriIzbriši