Pokol obloglavih kitov na Ferskih otokih

Medtem ko je Japonska na vročem stolu mednarodne skupnosti zaradi svoje vsakoletne morije kitov, ki jo je letos razkril film The Cove, prav gotovo ni edini narod, ki je odgovoren za grozovite masakre kitov. Prejšnji teden je organizacija The Sea Shepherd Conservation Society (SSCS) posnela osupljive fotografije 236 obloglavih kitov (lat. Globicephala melas), ki so jih v mestu Klaksvik, na danskih Ferskih otokih, brutalno poklali.

Sea Shepherdovega aktivista, Petra Hammarstedta, ki je na ferskih otokih bival inkognito in se izdajal za švedskega filmskega študenta, je na vsakoletno "mlatenje", kot mu pravijo ferski domačini, opozorila lokalna radijska postaja. Hammarstedt se je brez oklevanja odpravil na prizorišče, da bi dokumentiral gnusni pokol, ki na na drobnem otočju velja za kulturno tradicijo in iniciacijski obred.

Hammarstedt, ki je sicer res državljan Švedske, je ta teden medijem iz prve roke predal izkušnje o tej pereči tematiki in pripovedoval o strašljivi izkušnji v neki obmorski vasici, kjer je moral bežati pred jeznimi domačini, ki so ga prepoznala zaradi njegove vloge v kontroverzni TV seriji, Whale Wars.

"Celotno jato, ki je nekoč svobodno plavala po Severnem Atlantiku, so iztrebili v enem samem masakru," je dejal Hammarstedt na spletni strani SSCS."Nerojene mladiče, še vedno povezane z materami s popkovino, so izrezali iz mrtvih teles mater in jih pustili gniti na pomolih. Jate obloglavih kitov so izrazito matriarhalne. Ne morem si predstavljati strah in paniko, ki so jo čutile samice teh kitov, ko so iztrebili cele družine pred njihovimi očmi."

Lepe fotografije v kitolovu ne obstajajo, vendar je ferska "metoda" še posebej gnusna, kot je razvidno iz Hammarstedtovih slik. Ta grozljiva tradicija, če ne kar očitno barbarstvo 21. stoletja, vključuje nasedanje in lov jat kitov, ki jim nato nasilno z dolgimi noži izrežejo hrbtenice, medtem ko jih istočasno mlatijo do smrti s kamni, sulicami, sekirami in palicami. Majhni otroci se tačas igrajo v krvavih plitvinah in sodelujejo v pokolu vidno in slišno prestrašenih kitov, kar domačini dojemajo kot športni dogodek. Hammarstedt razlaga: "Med moško populacijo otočanov je to zrelostni iniciacijski obred, ko fantu, ki je postal najstnik, dovolijo sodelovati v ubijanju." Grozljive fotografije sicer govorijo same zase, vendar je Hammarstedt opisal masaker ene od žrtev mlatenja bolj podrobno:

"Enemu izmed kitov so zadali pet do šest rezov v glavo. Otočani so ga uporabili kot desko za sekanje. Njegova smrt je bila počasna in izjemno boleča. Nekatere kite sekajo tudi štiri minute dokler končno ne umrejo."

Med vaščani je tudi nekaj kritikov mlatenja, vendar neradi izražajo svoje nasprotovanje, saj je ta kulturna tradicija globoko zakoreninjena v majhno in tesno povezano skupnost potomcev Skandinavcev. Vrh tega od prebivalcev pričakujejo, da sodelujejo v krvavih "slavnostih", ki se v pravljični pokrajini odvijajo že od 14. stoletja dalje.

"Po Klaksviškem mlatenju se je nekaj očividcev medijem pritoževalo nad dogodkom, vendar so se vsi odločili ostati anonimni. Klaksviško mlatenje je bilo še posebej kruto, ker število ujetih kitov precej presega kapaciteto obale. Ker se celotna skupnost udeležuje mlatenja, so kritični glasovi redki."

Čeprav so obloglavi kiti strogo zaščiteni po Konvenciji za zaščito evropske divjine in naravnih habitatov, so kiti na Ferskih otokih vse kaj drugega. Ustanovitelj SSCS in dolgoletni zaščitnik morske flore in favne, Paul Watson, pravi:

"Pokol kitov na Ferskih otokih je kršitev ustave Evropske unije, še posebej Bernske konvencije, vendar Ferski otoki, kot danski protektorat, niso člani EU, čeprav imajo od Danske, ki je članica EU, neposredne koristi. Danska bi morala biti odgovorna za to kršitev, vendar očitno ni."

"Sicer obstaja nekaj sivih območij," je dodal Hammerstedt, "vendar konvencija jasno pravi ..."

"... vsi podpisani so odgovorni za koordinacijo svojih prizadevanj za zaščito selitvenih vrst navedenih v prilogah II in III, katerih območje sega v njihova ozemlja. Obloglavi kiti so razvrščeni v dodatku II, Ferski otoki pa spadajo pod ozemlje Danske. Prebivalci Ferskih otokov imajo neke vrste "domače pravilo", vendar je Danska kljub temu odgovorna za fersko tujo politiko."

Vrh tega Mednarodna kitolovna komisija, ki je edino regulatorsko telo za kitolovne dejavnosti, ne priznava manjših kitov, kot so npr. obloglavi kiti, ki kljub svojemu imenu, spadajo v družino delfinov. Ti čuteči in inteligentni morski sesalci na mednarodnem naravovarstvenem področju nimajo tako nimajo nobene pravne podpore, zato so odvisni pretežno od aktivističnih okoljevarstvenih organizacij, kot je SSCS, ki tvegajo osebno varnost, da bi razkrili te probleme javnosti. "Tja sem poslal odprave leta 1983, 1985, 1986 in 2000, da bi preprečile pokole. Leta 1986 smo sodelovali z BBC-jem in posneli dokumentarni film Black Harvest," je pristavil Watson.


Ferski otoki, katerih ribiški proizvodi predstavljajo več kot 95% skupnega izvoza, so bili včasih odvisni od ribiške industrije kot primarnega vira hrane, vendar sodobne znanstvene raziskave kažejo, da so nivoji živega srebra v mesu kitov kot so obloglavi strupeni in nevarni za človeško prehranjevanje.

"Ferski otoki imajo enega najvišjih življenjskih standardov v Evropi, za mlatenje ni več potrebno," razlaga Hammerstedt. "Od kar je ferski zdravstveni minister, Paul Weihe, objavil to priporočilo, prebivalci zaužijejo manj kitovega mesa zaradi visoke vsebnosti težkih kovin. Mlatenje pa se nadaljuje večinoma zaradi kulturne tradicije."

Ko so ga novinarji vprašali, kaj lahko ljudje storijo, da postanejo aktivno vključeni v končanje nesmiselnega ubijanja iz užitka, jim je Hammerstedt predlagal, da prebivalce Ferskih otokov udarijo po njihovih denarnicah - taktika, ki je poznana tudi kapitanu Watsonu, ki je na ta način uspešno bankrotiral odpadniške morske industrije, vključno s propadanjem kanadskega lova tjulenjev in nelegalnega japonskega kitolova.

"Štirideset tisoč turistov obišče Ferske otoke vsako leto. To je velik potencial za rast turizma. Na Islandijo pride vsako leto več kot pol milijona turistov. Za ferski posel je škoda, da so prvi rezultati Googlovega iskanja slik Ferskih otokov pokoli delfinov in kitov. Jaz bi stopil v stik s ferskim uradom za turizem in jim povedal, da ne bom potoval na Ferske otoke, dokler ne ustavijo pokolov," je zaključil Peter Hammerstedt, aktivist, ki je za SSCS dokumentiral letošnji ferski festival "mlatenja".

- vir članka: povzeto po časopisu The Huffington Post.