Veliki norec: zen mojster Ryokan

Great Fool: Zen Master Ryokan: Poems, Letters, and Other Writings
- avtorji: Ryokan, Ryuichi Abé, Peter Haskel
- ISBN: 978-0824817770

Ryokan Taigu (1758 - 1831) je eden izmed najbolj znanih osebnosti japonskega zena. Kljub njegovi izjemni priljubljenosti Ryokan ni živel zvezdniškega življenja; prav nasprotno, večino svojega časa je prebil v odmaknjeni skromni gozdni koči ob vznožju gore Kugami, kjer je pisal kaligrafijo, zlagal pesmi, meditiral in v bližnjih vaseh beračil ter se igral z otroki. Posvetnemu življenju se je odpovedal že zgodaj in vstopil v soto zenovski samostan, kjer je že pri dvajset in nekaj letih dosegel satori ter se po smrti svojega učitelja odpravil na dolgo romanje iz katerega se ni nikoli vrnil, saj je mu je življenjski slog popotnega budističnega berača še kako ugajal.

Na križišču to leto, po
celodnevnem beračenju,
sem postal pri vaškem templju.
Otroci se zberejo okrog mene in
šepetajo:
"Nori menih se je prišel spet
igrati."

Ryokan je kasneje sam sebe imenoval Taigu ("Veliki norec"). Ta oznaka je zanj nosila poseben pomen. Njegov učitelj je o njem zapisal: "Ryokan izgleda kot norček, vendar je njegovo življenje popolnoma osvobojeno. Tako rekoč, igra se s svojo usodo in se osvobaja od vsakršnih okov. Zjutraj se odpravi iz svoje koče bog ve kam, zvečer pa se potika okrog nje. Za slavo mu ni mar in človeške prevare se ga ne dotaknejo." Njegovo življenje, v nekaterih segmentih, nekoliko spominja na indijske aghorije, kajti bil je vse to, kar tedanja hinavska japonska družba in verski sistem nista bila. Njegova norčavost je izraz taoistično-budistične spreobrnitve družbenih norm in lomljenja nekaterih tabujev. Ryokan je oznanil svojo Pot norca v pesmi Ne-um:

Z ne-umom rože privabijo
metulja;
z ne-umom metulj obišče
cvetove.
In vendar, ko rože cvetijo, metulj
prileti;
Ko metulj prileti,
rože cvetijo.

Da bi dosegel ta izvirni ali začetniški duh, se je Ryokan družil z otroki, vztrajal pri beračenju, sprejel vsakodnevno življenje in vse to beležil v svojih pristnih pesmih, ki so bile pogosto napisane v obliki kanši (pesmi v klasični kitajščini). Ti kanšiji še najbolj spominjajo na lirični dnevnik, v katerem je opisoval svoje skromno življenje v trenutku, razmišljanja, naravo, ljudi in budistično duhovnost.

Iz njegovih pesmi veje nedualizem, ki bralca spodbuja, da opazi procese, ki zunanjim objektom dajejo obliko in urejenost ter se preko generativnih procesov jezika osvobodi diskriminatornih konvencij. Ryokanova poezija se kot noč in dan razlikuje od novodobne duhovne lirike, saj v njej ni mogoče najti niti sledu osladnih obrabljenih fraz in, kot bi rekel A. Watts, smradu po religiji. Njegove pesmi sežejo direktno v srčiko, v bistvo in bit. Ryokan črpa navdih iz izkustvene modrosti, verzi pa se rojevajo popolnoma naravno, lahkotno in neobremenjeno z lepotičenjem in tedanjimi pesniškimi normami. Da gre za poezijo resnično razsvetljene osebe je nedvomno in prebiranje celotnega Ryokanovega opusa ter primerjava z besedili nekaterih samooklicanih duhovnih "mojstrov" to le še potrdi.

Še nekaj besed o sami knjigi. Ker knjiga trenutno ni v tisku, zadnje kopije pa so precej drage, sem imel veliko srečo, da sem jo sploh dobil. Sprva sem uvodno akademsko razpravo (obsega pribl. 1/3 knjige) hotel le hitro preleteti in skočiti na poslastico - Ryokanove pesmi -, vendar so eseji tako dobro napisani, da se nisem mogel odtegniti od njih. Priznam, nisem še bral tako kvalitetne akademske študije! Suhoparnosti in o "ezoteričen" akademski besednjak sta odsotna. Teme so predstavljene zelo jasno in razumljivo, vendar kljub temu ne povsem poljudno. Tudi v slogu besedila je razvidno, da sta se avtorja lotila preučevanja Ryokanovega življenja z veliko ljubeznijo, angleški prevodi pesmi pa zvenijo vrhunsko.

Great Fool: Zen Master Ryokan: Poems, Letters, and Other Writings je verjetno ena najboljših azijskih pesniških zbirk in literarnih študij. Knjiga je prava ambrozija za ljubitelje kitajske in japonske budistične poezije in nepogrešljiv volumen na knjižnih policah zbirateljev.

Vetrovi so zamrli, a cvetje še kar pada;
ptice pojejo, a tišina prodira v vsako pesem.

Skrivnost! Nedostopna, nedoumljiva.
Krepost Kanona.