Steve Perry
Sluzasti, ogromnim insektom podobni vesoljci so burili mojo domišljijo že v osnovni šoli, ko sva s sošolcem pri njemu doma gledala Cameronov kultni film Aliens in bila potem ponoči vsa usrana od strahu še nekaj dni za tem. Kot oboževalec "kvadrilogije" Alien filmov, mi je že v srednji šoli v oči padla na v naslovu omenjena knjiga, vendar je bilo takrat naročati knjige iz tujine bolj nerodno kot danes, zato sem na knjigo pozabil kar za 15 let! Pred nekaj dnevi mi je le prišla v roke in znova obudila neuresničeno najstniško hrepenenje.
Knjiga Earth Hive je postavljena v čas po filmih Aliens in Alien3 ter govori o Wilksu in Billie, zadnjih dveh preživelih v pokolu na planetu Rim. Wilks je stari vojaški maček, ki je kmalu po incidentu na Rimu pristal v kehi zaradi nasilnih kriminalnih aktivnosti kot posledic posttravmatskega sindroma. Billie pa je zemeljska vlada v strahu pred širjenjem informacij strpala v psihiatrično ustanovo, kjer so ji izpraznili spomin. Oba junaka iz na videz neizbežnih krempljev orwellovskega družbenega sistema reši nov incident povezan z zunajzemeljskim plenilcem na enem izmed "smetarskih" plovil v zemljini orbiti. Wilksa vlada ponovno zaposli kot vodjo marincev na odpravi na planet pošasti, da bi ulovili novo vojaško "igračo", a vse že od samega začetka diši po pogubi.
Kot velik oboževalec Alien filmov, sem si res želel, da bi mi bila tudi knjiga všeč. Upal sem, da bo uresničila večino preteklih pričakovanj in mi vzbudila žejo po ostalih knjigah iz serije. Kot je razvidno iz zgornje ocene, ni bilo povsem tako. Preveč stvari me je motilo, da bi se lahko Earth Hive popolnoma predal in pozabil, da berem, kot se mi včasih zgodi pri Stephenu Kingu. Največji minus pričujoče knjige ni slaba zgodba ali karkoli drugega tematskega, temveč šibko, ali bolje rečeno površno, pisanje po liniji najmanjšega odpora. Po nekaj prebranih straneh se namreč nisem mogel načuditi, saj sem imel občutek, da prebiram delovni osnutek in ne končne verzije. Pripovedno besedilo je zelo nedodelano, včasih celo v pogovorni angleščini; daje vtis najstniškega šund romana. V besedilu mrgoli nepojasnjenih kratic, za katere nimam pojma, kaj pomenijo. Neskladnosti v zgodbi ob koncu branju pustijo grenek priokus. Kdo ve, mogoče se je avtor preveč naslanjal na strip po katerem je knjiga nastala, a to ni opravičilo za bukvo, ki trpi za pomanjkanjem pisateljeve ljubezni do nje.
Res škoda, kajti zgodba ima tudi svetle plati: zanimivi liki, dober zaplet in lokacije ter bogato umetno mitologijo. Prav zaradi teh pičlih nekaj dobrih stvari sem uspel knjigo prebrati (278 strani) v slabih dveh dneh, kar je hkrati moj hitrostni rekord v branju - štejem se namreč med počasne bralce.
Earth Hive me je pripravila k razmišljanju o stanju sodobne knjižne industrije. Saj ne rečem, da je Perry slab pisatelj - pravzaprav menim, da je sposoben od sebe dati veliko več - a če se ozrem po knjižnih policah v knjigarnah ali po Amazonu, vidim veliko knjig brez duše. Rojeva jih potrošniški družbeni sistem, kjer kvaliteta daje prostor kvantiteti. Samo, da se prodaja; ni važno kakšna je vsebina, raja željna cenene / poceni zabave bo itak požrla karkoli ji serviraš. Še dobro, da obstajajo tudi avtorji, ki še vedno gojijo umetniški duh kvalitete. Mislim, da bom raje naredil predah in prebral Adamsovo mojstrovino Watership Down, preden se bom spet lotil branja naslednje Alien knjige.
0 komentarjev:
Objavite komentar