petek, 30. januar 2009

Sufijska poezija

Navdušil sem se nad nežnimi in mističnimi verzi sufijske poezije. Za tiste, ki ne veste: sufizem je islamska mistična tradicija, neke vrste ezoterična protiutež ekzoterični islamski verski glavnini. Sufizem me je prevzel predvsem zaradi lepega ujemanja s tantričnimi nauki. V dar vam ponujam tri (vse dobre stvari so tri, kajne?) meni drage pesmi.

V dlani čaša
V čaši vino
V vinu odsev Prijateljeve lepote
V grehu zrem v obraz nagrade vrline


- Ajmeri Dervish

~*~*~


Postopoma,
Postopoma, čez čas, Majnunova ljubezen lepota Leile postane
Z brisanjem, izginjanjem sebe, ljubimca Ljubljenega zveličana ljubezen postaneta

Na tvojem žarečem, sijočem obrazu blešči elegantno se veličina Alaha
Tvoj goreč častilec z ljubeznijo sveti mož Alaha postane

Ta, ki za svet popolnoma ničvreden postane,
Ta na dvoru ljubezni sijajna zvezda postane

Vsi okrasi tvoji utelešeni v meni
Z milino lepote ljubezni, lepote cesar postanem

Moje srce, o Khadim, je osuplo, ker je videlo nekoga
S pogledom na nekoga videc nekoga vedež postane


- Hazrat Nawab Mahammed Khadim Hasan

~*~*~


Opiti z vinom Ljubezni.
Od mistikov vseh Ljubezen tišino zahteva.
Kaj iščejo vsi tako goreče? Ljubezen.
Kaj šepečejo drug drugemu? Ljubezen.
Ljubezen téma je najglobljih misli.
V Ljubezni “ti” in “jaz” ne obstajata,
Saj Jaz umrl je v Ljubljenem.
Zdaj odstrem kopreno iz Ljubezni
In v templju globočin moje duše
Zaglej Prijatelja; Ljubezen brez primere.
Ta, ki skrivnost obeh svetov mu znana je,
Odkril bo, da skrivnost obeh Ljubezen je.


- Attar

Ni komentarjev:

Objavite komentar