ponedeljek, 29. december 2008

Tamar

...ali Bohinj? Ob misli na peklensko drage parkirnine v Bohinju sva se raje kot za sprehod okrog jezera odločila za izlet v dolino Tamar. S sabo sva vzela tudi sanke in kup dobre volje - odlična kombinacija za zimske radosti! Jutranja vožnja z avtomobilom do Rateč je bila sicer malce otežena, saj ponekod ceste še niso bile dobro splužene, a sva tudi to preživela in porabila vso zalogo tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla. V Tamarju me ni bilo že kakih 10 let, zato me je pogled na ostre vršace, med katerimi je nedvomno kraljeval Jalovec, povsem prevzel. Presenečen sem bil tudi nad obilno količino zapadlega snega, ki je pokrival vse oznake in table (tam nekje od 1.50 m do 1.70 m). Fotoaparat se je zaradi mraza (-10 °C) po menijih za nastavitve premikal bolj po polžje, midva pa čisto nič. Do planinske koče sva imela kar soliden tempo, zato naju ni zeblo. Češnjica na vrhu najinega izleta je bil prav gotovo povratek, ko sva komaj čakala tistih nekaj prekratkih strmin, ko sva se usedla na sani in oddrvela proti nič hudega slutečim sprehajalcem in navdušenim psom, ki so naju veselo obletavali (bi objavil video posnetek, pa Sara pravi, da ne smem :-)).


Ni zime za eskime


Snega dovolj za izvoz


Jalovec


Turizem po gorenjsko


Kapelica in koča v Tamarju

četrtek, 18. december 2008

Piton

piton
©2008, agapetos

"When all life as you know it fails, all ghostlike lips taste just the same.
What better comfort can you find than the serpents in my arms"

- Fernando Ribeiro

torek, 16. december 2008

Sneg na blogih

Povsem razumem, da hrepenite po snegu, da se neradi utapljate v enormnih količinah dežja. Tudi meni bi bilo ljubše, če bi deželo prekrivala debela snežna odeja in ne blato, da bi mi na sprehodu pod nogami škripal suh sneg... AMPAK NE NA SPLETU!!! Na spletu imam rad suho vreme! Saj veste o čem govorim: o tistemu butastemu JavaScriptu zaradi katerega na nekaterih blogih (in drugih spletnih straneh) padajo snežinke in zaradi katerega ubogi spletni brskalniki od silnega napora postanejo skoraj neodzivni. Ja, očitno spletni brskalniki tega sneženega JavaScripta res ne marajo najbolj, saj močno obremeni procesor.

Takoj, ko na spletni strani opazim snežinke, urno odklikam daleč proč v južne kraje. Že nakajkrat se je zgodilo, da sem naletel na zanimiv članek, ki sem ga hotel komentirati, a je zaradi trapastega snega spletni brskalnik postajal vse bolj neodziven, meni pa je medtem pošlo potrpljenje. Ali avtorji spletnih strani res ne razumejo, da takšna grafična navlaka (Flash aplikacije, nepotrebni JavaScripti ipd.) samo odbijajo vračajoče se obiskovalce. Že res, da je to vaš blog, ne moj, da ga pišete zase, ne zame, da ____ (vstavi poljuben klišejski izgovor). A potemtakem, ga lahko postavite tudi na lastnem računalniku, kjer boste imeli še večjo svobodo in zasebnost. Za to ne potrebujete spletnega dnevnika. Razen če se motim in je vse skupaj le vaš ego trip. Kakor koli že, mislim, da ga ni korenjaka, ki se ne bi strinjal, da po spletnih straneh raje brska bliskovito hitro, ko pa da se mora prebijati skozi tone cenenega grafičnega kiča.

Že moj papagaj se mi smeji v obraz, ker naj bi bilo sledeče splošno znano, a očitno ne zaleže dovolj. Tule je nekaj osnovnih zapovedi okusnega oblikovanja spletnih strani:

  • Grafične elemente uporabljajte varčno.
  • Spletna stran naj vsebuje grafično rdečo nit.
  • Pisave naj bodo primerne velikosti, da omogočajo lahkotno branje (ne premajhne in ne prevelike).
  • Kontrast med pisavo in ozadjem naj bo dovolj velik, da omogoča veliko berljivost.
  • Stran naj bo čim bolj pregledna in enostavna za navigacijo (uporabniku, ne vam, prijazna).
  • Proč z nepotrebnimi Flash in JavaScript animacijami ter aplikacijami!
  • Naj bo dovolj "beline" oz. naj vlada harmonija med praznim prostorom, besedilom in graf. elementi.
  • Ne zmanjšujte slik v urejevalniku besedila na blogu. Slika bo sicer izgledala manjša, v resnici pa bo še vedno iste velikosti kot prej - posledica: počasno nalaganje strani. Slike zmanjšajte v urejevalniku slik, šele nato jih naložite na splet.
  • Pišite čitljivo in uporabljajte ločila.

torek, 09. december 2008

Fukanje in fafanje z rdečo pentljo

rdeča pentljaBrez opolzkih misli, prosim. Ne, nisem prestopil na "temno stran" bloganja. Tudi naslednji Max Modic ne nameravam postati. V rokah držim... – hej, sem rekel, brez opolzkih misli! – ...v rokah držim brošuro HIV priročnik, ki jo je izdal ŠKUC ob dnevu boja proti AIDS-u. Publikacija pravi, da "na poljuden način razloži, kako virus povzroči bolezensko stanje, kako se prenaša in kako se mu lahko izognemo."

Počasi in pazljivo listam po brošuri in občutek imam, da so se avtorji res potrudili, tako vsebinsko kot tudi oblikovno. Ko bi nam le v šoli na tako jasen način predstavili to bolezen. Preletim kazalo, ki nakazuje res nadrobno, a kljub temu dostopno prestavljeno tematiko, od A do Ž. Vsaka stran brošure je opremljena z nazornim slikovnim gradivom ter kratkimi besedilnimi izvlečki ključnih točk. Krasno, krasno!

Nahajam se na 27. strani. Berem dalje... KAJ?! V stotinki sekunde mi skozi glavo švigne misel, da sem nekaj narobe prebral in nato še ena misel: kaj pa je s tabo narobe, da te muči taka perverzna disleksija? Počasi se vrnem na začetek stavka in ga še enkrat preberem. "...da so bili poseksani brez kondoma (pofukani brez kondoma)." OK, si rečem, so pač avtorji še to besedno enkrat vključili v besedilo zavoljo večje jasnosti. A sem se uštel. Dlje kot sem bral, težje sem ostajal resen in bolj čuden občutek sem dobival. Omenjena "cvetka" se v brošuri pojavi kar 17x, fafanje pa 9x! Priznam, da je besedilo zelo sočno napisano. Če so avtorji to želeli, jim je vsekakor uspelo. Pa si poglejmo nekaj najbolj sladkih:

"Zakaj je pomembna uporaba kondomov pri seksanju (fukanju)?"

"Ali se oseba lahko okuži s HIV kadar samo seksa (fuka) druge moške, njega pa ne seksajo (fukajo)?"

Fukanje je manj tvegano kot biti pofukan... Fukanje je varno le, če uporabljaš kondome, ne glede na to, ali si pofukan ali fukaš."

"Če imaš v ustih kakršne koli poškodbe... takrat bi se moral izogibati, da bi nekomu fafal."

"Fafanje je veliko manj tvegano kot seksanje brez kondoma."

"Ali lahko dobiš HIV, ko te nekdo pofafa?"

Zmeden sem; ne vem, kaj naj si mislim. Na začetku piše, da je brošura spisana v poljudnem jeziku. SSKJ pravi, da beseda poljuden pomeni: "podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje." Se pravi, izobraženi se ljubijo in seksajo, neizobraženi pa se fukajo, gonijo in žgejo, oziroma, vsaj tako lahko sklepamo iz prebranega. Avtorji HIV priročnika očitno menijo, da preprosti ljudje, za razliko od sofisticirane smetane naše družbe, ne poznajo izrazov kot so "seks" in "spolni odnos". Koga imajo tu za norca? Brošura je v mojih očeh izgubila vso kredibilnost; bere se kot cenen najstniški hormonski izliv, ki smrdi po straniščnemu humorju in staremu močefitu. Če se ne motim, je tudi revija National Geographic napisana v poljudnem jeziku in do zdaj niti enkrat nisem zasledil podobnih vulgarizmov. Menim, da je brošura HIV priročnik žalitev za vsakega njenega bralca, ki da kaj nase, saj ga postavlja na najnižji skupni imenovalec kmetavzarskega debilizma – škoda le, da se nekateri tega ne zavedajo.

Lahko mi očitate, da sem čistun, a kljub temu ne odstopam od svojega stališča. Jezik, kot izrazno sredstvo, je čudovita človeška iznajdba, ne glede na nekatere omejitve. V rokah spretnega pisca ali govornika se spremeni v sredstvo, ki je močnejše od kateregakoli orožja. Verjamem, da se v spretno uporabljenem jeziku skriva čarovnija (dobesedno), saj nam na platno uma riše neznane pokrajine, nam nosi luč znanja in premika naša srca. Vse to je mogoče, če avtor jezik spretno uporablja, če ve, kaj je primerno in kaj neprimerno v določenih situacijah. Občutek imam, da ustvarjalci pričujoče brošure ne vedo dovolj o primernosti. Kako lahko nekdo v javnem občilu piše o fukanju, fafanju in drkanju, za božjo voljo? Naj mi, prosim, nekdo to razloži! Še bolj nedoumljivo pa je to, da je projekt podprlo Ministrstvo za zdravje RS. Človek bi utegnil misliti, da so v njem sami fukači in fafači, če si dovolim uporabiti ta jezik. Potem je tu še dejstvo, da je besedilo šlo skozi lektorjeve roke, čeprav ne vem, kaj so tačas resnično počele njegove roke. Ta ... stvor od brošure ima celo svoj ISBN. Hja, kdo bi si mislil, kajne?

Ah, naj bo dovolj, življenje teče dalje. Še ti, dragi bralec, izlij malo črnila in mi povej, kaj meniš. Pa varen fuk... ups, seks, vam želim!